Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profil - pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo bodo zaznamovali različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme bodo vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi bomo odkrivali profil gostov. Profil bo odkrival, razkrival, predstavljal.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
Slovenija se bo na posvetovalnem referendumu odločala, ali naj zakonsko uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Kaj sploh je evtanazija? In kako se razlikuje od pomoči pri samomoru? Ali je odločitev za smrt intimna odločitev posameznika? Kako je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja urejena v drugih državah Evropske unije?
Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt s svetovnim slovesom na področju arheološkega konservatorstva. Karierna pot ga je vodila od Švedske, Egipta, Indije, Šrilanke do Kitajske. Opravljal je najzahtevnejša dela na svetovno znanih arheoloških najdiščih. Njegovo izjemno življenjsko zgodbo najprej osvetlimo z vidika vojne tragedije, ki jo je doživela njegova družina. Milanov brat Boris je bil interniran v Gonarsu, pozneje pa se je pridružil jugoslovanski vojski v domovini oz. slovenskim četnikom. Te so partizani s pomočjo italijanskih topov napadli v Grčaricah jeseni 1943 in zajeli tudi Borisa. Na montiranem procesu 12 oktobra 1943 ga je skupaj z drugimi revolucionarno »sodišče« obsodilo na smrt zaradi »veleizdaje«. Brat Milan si je dolgo prizadeval za njegovo rehabilitacijo in jo končno dosegel. Boris je bil po razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oproščen vsake krivde. Milan je o kočevskem procesu napisal zanimivo knjigo in tako poravnal dolg do dobrega imena svojih prednikov. »Komunistično sodišče v Kočevju ni bilo nikakršno sodišče, kot tudi »kočevski proces« ni bil nikakršen sodni proces. Šlo je za uprizoritev sodne burke, na kateri so nekaj ujetnikov »obsodili«, ob tem pa množično umorili več sto ujetnikov,« dokazuje Milan Kovač. Eden od »pravnikov«, ki je sodeloval pri sojenju in umorih ujetnikov jeseni 1943 na Kočevskem, je bil tudi Marko Vrhunec, ki mu je župan Jankovič leta 2015 podelil status častnega meščana Ljubljane. Milan Kovač se je rodil leta 1940 v Celju, uvodoma pa je govoril tudi o svojih prednikih. Oče se je rodil v Kazazah na današnjem avstrijskem Koroškem, mama Antonija Kac pa v Tomaški vasi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Arhitektovih prvih petindvajset let so zaznamovali 2. svetovna vojna, življenje družine in šolanje v Celju po koncu vojne, prvi stik z arheologijo, potovanje v kraj očetovih prednikov, potovanje z avtostopom po Evropi, odhod iz Celja in poti v Grčijo, na Švedsko, prvo potovanje po Egiptu do Nubije …
V sedmih mesecih izraelske brutalne vojne proti Gazi je izbrisanih 40 let razvoja, ocenjujejo Združeni narodi. Več kot 100 tisoč Palestincev je na begu pred izraelskimi napadi, več kot 35 tisoč je ubitih. Racije in uboje Palestincev izraelska vojska izvaja tudi na Zahodnem bregu. Palestinci doživljajo novo nakbo – katastrofo trajnega pregona. Lahko mednarodna solidarnost s Palestinci ustavi vojno? So arabske države pustile Palestince na cedilu?
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 2. del: Rim V drugem delu si ogledamo Rim, kjer preteklost živi skupaj s sedanjostjo. Joanna nam poleg antičnih znamenitosti predstavi tudi hollywoodsko plat Rima, spozna znanega rimskega paparaca in igralko Gino Lollobrigido, obišče draguljarno Bulgari ter speče pico s slavnim rimskim kuharjem. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thompson
Podnebne spremembe, upad biotske raznovrstnosti, milijoni živalskih in rastlinskih vrst tik pred izumrtjem. To so dejstva antropocena – veka, ki mu vlada človek. Vse našteto pravzaprav ni težava za planet, ampak za ljudi, ker se spreminjajo življenjske razmere v naravi, v kakršni se je razvila človeška vrsta. Kakšna je prihodnost narave pri nas in kakšna je tudi naša prihodnost, smo raziskali v tretjem delu Stanja narave v Sloveniji.
V tokratni oddaji Dnevna soba gostimo zakonca Nano Forte in Jureta Ivanušiča. Jure je vsestranski umetnik, dramski in filmski igralec, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, Nana pa skladateljica resne glasbe, ki se je po študiju v Dresdnu in Berlinu uveljavila predvsem kot ustvarjalka zborovske in vokalno-inštrumentalne glasbe. Njene skladbe naročajo in izvajajo številni zbori po svetu. Občasno ustvarita skupaj kakšen glasbeno-scenski projekt, v oddaji pa bosta spregovorila o tem, kako ju povezuje glasba, in o družinskem življenju na podeželju. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Letos mineva sto let od smrti Franza Kafke in ob tej priložnosti so posneli avstrijsko-nemško koprodukcijsko nadaljevanko, za katero je scenarij napisal Daniel Kehlmann, eno od vodilnih imen sodobne nemške književnosti. Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Ob obletnici nakbe je v Ljubljani pod naslovom Svobodna Palestina potekala serija prireditev, med drugim je predaval sociolog Salim Tamari, ki živi vRamali. Z njim smo se pogovarjali o verskem slavju Nebi Rubin, zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta, nakbi ter o življenju na Zahodnem bregu in doživljanju genocida v Gazi. Ljubljano je na vabilo Aksiome obiskal umetniški kolektiv Total Refusal, ki kritično obravnava fenomen videoiger. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti močno prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo, saj je vrednost njenega trga presegla 230 milijard evrov. Pripravljamo intervju s člani kolektiva, ki nam bodo med drugim pojasnili, kako kapital usmerja produkcijo videoiger, kdo so največji uporabniki in zakaj v videoigrah ni prostora za družbeno kritiko. Mineva dvajset let, odkar sta na strehi Lutkovnega gledališča Ljubljana prvič skupaj nastopila priznana pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar. Spomine na ta nastop sta obudila s koncertom v Cankarjevem domu, tudi s premiero novega dela. Obiskali smo še razstavo Kolesa usod: zbirko koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Pivki. V ospredju so bogate zgodbe teh priljubljenih prevoznih sredstev, pa tudi zgodbe lastnikov. Vidimo lahko kolo, s katerim se je vozil član kolegija Varnostno-obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti, pa tudi vodilno kolo protivladnih protestov med letoma 2020 in 2022.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Na prvem soočenju pred evropskimi volitvami bodo sodelovali predstavniki slovenskih parlamentarnih strank. Pogovarjali se bodo o ključnih izzivih, s katerimi se Evropska unija spopada danes. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.
Sosesko Ardoyne v Belfastu na Severnem Irskem pestijo propadanje skupnosti, nasilje in revščina. V okolju, ki so ga v preteklosti neizbrisno zaznamovali spopadi med katoliki in protestanti, vsemu negativnemu kljubuje samosvoj ravnatelj deške osnovne šole. S pomočjo misli starogrških filozofov uči otroke o strpnosti in sobivanju. YOUNG PLATO / Irska, Belgija, Francija / 2021 / Režija: Neasa Ni Chianain, Declan McGrath
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto zmedene, niso vedele, ali želijo tudi spremeniti spol, kar je bilo v ZDA še prepovedano. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
Goran, podkast Vala 202 o Goranu Dragiću. Z očmi, besedami in pripovedjo Gorana Vojnovića.
Pošvedrani klavir je filmsko glasbena povest, ki s pomočjo dokumentarno igranih in animiranih filmskih delov pripoveduje zgodbo o starem zapuščenem klavirju Bösendorfer model 225 v studiu radia Slovenija. Izhodišča za zgodbe v filmu o klavirju so resnična, zgodovinsko utemeljena iz pisnih izročil in dokumentov. Dopolnjena so z izjavami in sklicevanjem na dve slovenski literarni predlogi. Pripovedna vez med vsem tem pa je plod domišljij in ustvarjalnega zanosa avtorjev.
Neveljaven email naslov